Polutanti, ki nastajajo pri zgorevanju goriv
S stalnim naraščanjem porabe ogljikovodikovih goriv, naraščajo tudi produkti zgorevanja. Z zgorevanjem fosilnih goriv v malih kurilnih napravah nastajajo različni polutanti: ogljikov dioksid CO2, ogljikov monoksid CO, žveplov dioksid SO2, dušikovi oksidi NOx, hlapne organske spojine, saje in delci.
Več o kakovost zraka z učinki na zdravje si lahko preberete na www.okolje.info o samih kazalcih okolja pa na www.arso.gov.si.
Globalne spremembe v okolju, toplogredni plini
Pri zgorevanju fosilnih goriv nastajajo tudi toplogredni plini, npr.: ogljikov dioksid CO2, ki je sicer zaželen, saj je pokazatelj popolnega zgorevanja in didušikov oksid N2O. Pomemben vpliv ima tudi metan CH4. Dolgoletne meritve kažejo na rast izpustov. Projekcije, dobljene na osnovi različnih modelov, kažejo, da se bo kot posledica tega povečanja povprečna temperatura na zemeljskem površju v prihodnjih desetletjih dvignila, kar bo imelo vrsto posledic, večinoma neugodnih za človeštvo (npr. dvig gladine morja, močnejše vremenske ujme – nevihte, viharje, tornade, krajevno in časovno prerazporeditev padavin, močnejše nalive, več poplav, več suš, širjenje puščav,…). Sprejeti protokoli in zaveze, h katerim države pristopajo vlivajo upanje, da se bo omejila porabo fosilnih goriv in s tem znižale tudi emisije.
Nevarnost zastrupitev z ogljikovim monoksidom CO (MEV: 100-150 mg/kWh)
Primer CO senzorja
CO ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo zaznati.
Ogljikov monoksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. Zavira transport kisika do tkiv in povzroči zastrupitev, ki se lahko zaključi tudi s smrtjo.
Nevarnost zastrupitve predstavljajo naprave, ki so nameščene v bivalnih prostorih, (predvsem v kopalnicah, kuhinjah in dnevnih prostorih) in so odvisne od zraka v prostoru. CO je pokazatelj nepopolnega zgorevanja, nastaja pri nestacionarnih stanjih (začetek gorenja) pri pomanjkanju zraka. Prav zaradi navedenega je poudarek na prezračevanju in dovodu zadostnih količin zgorevalnega zraka tako pomemben. Proizvajalci naprav pa so šli v drugo smer in proizvajajo naprave, ki si zrak črpajo iz okolice in so neodvisne od zraka v bivalnih prostorih. Na tak način je nevarnost za zastrupitev izključena.
Če v bivalnih prostorih uporabljate kurilno napravo odvisno od zraka v prostoru, vam za vašo varnost priporočamo namestitev CO senzorja.
NOX (MEV: 60-110 mg/kWh)
Dušikovi oksidi sodelujejo v številnih pretvorbah kot toplogredni plini, tvorijo fotokemijski smog in povročajo zakisanje okolja.
Nastanek dušikovih oksidov v kurilnih napravah je zapleten, zato so zanj odgovorni predvsem proizvajalci kurilnih naprav. Serviserji so velikokrat nemočni v posegih in želji po zmanjševanju dušikovih oksidov. Pri zgorevanju se v kurišču zelo hitro tvori dušikov monoksid NO, vendar ga manj kot 10 % oksidira do dušikovega dioksida NO2, reakcija dušikovega monoksida NO s kisikom se zgodi šele v atmosferi, torej zunaj kurišča. Nastanek dušikovih oksidov je odvisen od različnih parametrov:
- temperature zgorevanja
- koncentracije
- bivalnega časa v coni reakcije
- sestave goriva
Na nastanek dušikovih oksidov NOx vpliva dušik vezan v gorivu in dušik iz zraka.
Fotokemijski smog
Povišane koncentracije prizemnega ozona so velik problem varstva zraka in so posledica naraščanja emisij dušikovih oksidov NOx, nezgorelih ogljikovodikov CH, žveplovega dioksida SO2 in prašnih delcev.
Trdni delci PM 10 in PM 2.5 (MEV: celoten prah 60-100 mg/m3)
Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini je glavna komponenta delcev ogljik, nanj se vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Zdravju najbolj škodljivi so delci premera 10 (PM 10) in 2.5 (PM 2.5) µm. Sestava in velikost delcev je odvisna od izvora. Večji delci se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši ostanejo v atmosferi več tednov in se navadno »sperejo« iz atmosfere šele s padavinami. Delci so naravnega ali antropogenega izvora (energijski objekti, promet, industrija, kurišča). Delci vplivajo na zdravje ljudi, na klimo, vidnost, padavine.